Industrijski standardi poudarjajo ujemanje toplotne obremenitve s hladilno zmogljivostjo.
Izbira načina hlajenja in tipa radiatorja glede na kapaciteto transformatorja
Zmogljivost transformatorja neposredno določa količino proizvedene toplote in je primarna osnova za izbiro:
Majhni transformatorji (manj kot ali enaki 100 kVA): pri nizkem nastajanju toplote je prednostno hlajenje z naravnim-zračnim kroženjem (ONAN) in za izpolnjevanje hladilnih zahtev zadostuje ploščati-radiator. Enostavna struktura, brez porabe energije pomožne opreme, primerna za stanovanjska območja ali scenarije majhne distribucije električne energije.
Srednji transformatorji (100kVA-630kVA): povečana toplotna obremenitev, priporočljivo je oljno{4}}zračno hlajenje (ONAF). To vključuje dodajanje ventilatorja ploščatemu radiatorju za prisilno konvekcijo zraka, kar izboljša učinkovitost hlajenja za približno 30 %-50 %.
Large transformers (>630 kVA), zlasti tisti nad 1000 kVA, morajo uporabljati prisilno oljno{2}}zračno hlajenje (OFAF) ali vodno hlajenje (ODAF), skupaj z velikimi-radiatorji z visoko-registrsko tablico, da zagotovijo, da je dvig temperature nadzorovan znotraj 60 K.
